| |
| Rekonstrukcija smučišča 2015 |
« Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo » |
| Avtor |
Sporočilo
|
| skijat |
 Objavljeno: Pet Feb 19, 2016 12:30 pm Naslov sporočila: |
 |
|
Išče plažo na smučišču
Pridružen/-a: Pet Avg 2015 16:31
Prispevkov: 133
|
Soška dolino in Bovec sta klimatsko zelo specifična in to pozimi kot poleti
(rec. 14 dni neprestanega deževja) Tudi razmere v t.im. visokogorju so bolj primerljive z južno francoskimi Alpami kot centralnimi Alpami (bližina morja). Je pa Slovenja, še posebej področje tromeja zelo bogato z snežnimi padavinami tudi pod 1000m, kar ni zanemarljivo.
Da bi se Bovška in cela slovenija zgledovala po Koroški, se pa strinjam v celoti.
Zato kljub specifičnim, bistveno težjim razmeram Bovec ima šanse in more delati v tej smeri.
Ledenko - nikjer ne omenjam drage kabinke. Ves čas trdim, da jo lahko nadomesti cesta, ki omogoči neodvisen dostop hkrati pa stroškovno razbremeni upravljalca skupnega smučišča.
Marko - Kaninski podi so res na zavidljivi nadmorski višini vendar obrnjeni strogo na jug, višinska razlika primerna za smučanje je dobrih 100m kar je bolj primerno za smučarski tek. Sestava terena je katastrofalna. Pobočje proti Žagi je žal južno.
Umeten sneg je danes nuja zardi kompaktnosti prog- naraven ne zdrži. Zato ga imajo tudi na ledenikih in tudi na drugi strani Kanina. Nikakor ne sme biti utopija.
Dvomim, da se današnji turisti želijo voziti s kabinko (Gardenland) njih zanima pogorje in ponudba. Kakšen je dostop ni pomembno, vžno da je.
Wca z Bca
Res je, da nekateri komentatorji nestrpno predstavljajo svoja mnenja. Forum pač to omogoča. Je pa to dobro, da slišimo različna stališča, ki so lahko rekunstrukciji Kanina v pomoč.(brez nestrpnežev) Več glav več ve. Seveda je to odvisno od odprtosti ključnih ljudi. Bojim se da so tudi oni prepričani in verjetno tudi ti, zato bo težka. In ne bo prvič. To smozadostnost smo na Kaninu že večkrat videli. Rezultati pa so očitni.
_________________
2017/18 42 dni |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
| marko |
| Objavljeno: Pet Feb 19, 2016 5:24 pm Naslov sporočila: |
|
|
Smuča za mali srpan
Pridružen/-a: Tor Sep 2005 15:00
Prispevkov: 2898
Kraj: Ljubljana
|
| Wca z Bca je napisal/a: | Več kot polovica teme eni in isti avtorji pišejo eno in isto. Ja povedali ste svoje in se ni potrebno vsak dan ponavljati kot lajna. Sicer pa je to tema z naslovom "Rekonstrukcija smučišča 2015".
Konstruktivna debata žal ni mogoča, ker imajo eni trdno zaverovana prepričanja in jih ne prepriča tudi zdrav razum. Prosil bi, da vsi tisti, ki še mislite smetiti to temo s svojimi frustracijami do Kanina in Bovca naj odprejo novo temo z naslovom "Kanin vreča brez dna" in si dajo duška, da s tisočimi in tisočimi istimi sporočili zadovoljijo svoje črnoglede poglede.
Pa brez zamere.
Pohvalim pa lahko vse tiste, ki objavljajo kakršnekoli slike, povezave, novice(dobre ali slabe) ali konstruktivna mnenja, ki se nanašajo na rekonstrukcijo in na ponovni zagon Kanina.
Kanin ride again  |
Moraš bolj natančno napisati, kaj je konstruktivno in kaj ne (nasprotovanje ali odobravanje), da bomo vedeli, kateri lahko pišemo in kateri ne.
Brez zamere, ampak jaz čvrsto zagovarjam, da lahko vsak poda svoje mnenje, tudi če se sam ne strinjam z njim. Sploh če ima mnenje zadaj še kakšne argumente in znanje. Če je tvoje pisanje letelo na Ledenkota, tudi meni se zdi, da malo pretirava, a se bojim da ima v glavnem prav. Pa tudi če ne bi imel, ima človek toliko izkušenj v smučariji, da si zasluži nekaj več spoštovanja od novincev na tem forumu. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| marko |
| Objavljeno: Pet Feb 19, 2016 5:48 pm Naslov sporočila: |
|
|
Smuča za mali srpan
Pridružen/-a: Tor Sep 2005 15:00
Prispevkov: 2898
Kraj: Ljubljana
|
[quote="skijat"]
| Citiram: | Ledenko - nikjer ne omenjam drage kabinke. Ves čas trdim, da jo lahko nadomesti cesta, ki omogoči neodvisen dostop hkrati pa stroškovno razbremeni upravljalca skupnega smučišča.
Marko - Kaninski podi so res na zavidljivi nadmorski višini vendar obrnjeni strogo na jug, višinska razlika primerna za smučanje je dobrih 100m kar je bolj primerno za smučarski tek. Sestava terena je katastrofalna. Pobočje proti Žagi je žal južno.
Umeten sneg je danes nuja zardi kompaktnosti prog- naraven ne zdrži. Zato ga imajo tudi na ledenikih in tudi na drugi strani Kanina. Nikakor ne sme biti utopija.
Dvomim, da se današnji turisti želijo voziti s kabinko (Gardenland) njih zanima pogorje in ponudba. Kakšen je dostop ni pomembno, vžno da je.[ | quote]
Glede umetnega snega bi ti lahko povedal kaj več Ledenko. V vsakem primeru gre za investicijo, neprimerljivo z običajnimi smučišči. V Dolomitih imaš na 2000 metrih pašnike, ki jih pokrije 15 cm snega, tu pa so skale. Priprava proge bi zahtevala ogromne stroške buldožeriranja, pa še vedno bi potem rabil kaj jaz vem, mogoče 40 cm snega. Potem je tu veter, ki ti lahko odnese celo kamenje, pa ne bo snega. Pa iz kje bi vlekel vodo. Iz Soče, ki je daleč in 1500m nižje. Pa vse to je v narodnem parku. Ok najdražji je sneg, ki ga ni, ampak kaj bi s tem dosegel. Mogoče bi sezono podaljšal za 14 dni vsako drugo leto, v času, ko je itak malo smučarjev.
Kaninski podi: res, ne poznam dovolj območja in tudi prvotnih načrtov zdajle ne najdem, ampak imajo enako JV orientacijo kot tolikokrat opevana Krnica in višinska smučišča se ločijo od nižinskih po tem, da imajo lahko smučišča južno lego. To je v bistvu edina prednost našega dela Kanina. Ne spomnim se točno, ampak v prvotnem načrtu je bilo tam čuda enih žičnic in podi segajo do vrhov ki segajo nad 2500 in se končajo na gozdni meji okrog 1800. Če bi ravno želeli, bi lahko progo podaljšali tudi nižje v gozd in bolj na vzhod, kjer bi bila manj izpostavljena soncu.
Glede ceste pa ne vem, kakšna je računica. Ampak po moje je gradnja ceste v visokogorje in njeno vzdrževanje dražje od žičnice. Sam tudi nisem ravno navdušen nad polurno vožnjo po gorski cesti, po možnosti še s kakšnim natikanjem verig in izogibanjem obtičalim avtom. Dodati bi moral tudi parkirišče, za kar na gori ni ravno veliko prostora. Ne vem, ne vidim prave koristi. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| ledenko |
| Objavljeno: Pet Feb 19, 2016 7:47 pm Naslov sporočila: |
|
|
Mojster zasneževanja
Pridružen/-a: Pet Okt 2005 22:49
Prispevkov: 1948
|
Zasnežitev sama niti ni problematična zaradi slabega terena. V kolikor bi enkrat v prihodnosti res prišlo tako daleč, da bi nastopil ta problem, bi pred tem z ustreznim mulčerjem zravnali piste, da bi bile kot gramozna cesta.
Problem je dobit vodo gor. Čeprav dež naliva ko svinja, je vrh suh, saj vse takoj ponikne. Meteorne vode bi zbirali le z subvencijami zastrupljeni idealisti, edina prava rešitev je voda iz doline. In veste kje je po mojem to? Soča in verjetno kake 2.500 KW črpalk preden pride topla voda do akumulacije-hladilnika na vrhu hriba (Že Krvavec rabi 1 MW, da dobi vodo iz Sore.). Nekaj km, verjetno čez 10 km duktil cevi premera vsaj 250 mm bi stalo premoženje, o ceni polaganja si ne upam razmišljat, saj je treba skoraj celo traso minirat. Ob vznožju Kanina je sicer nek ribnik ali nekaj takega, kar se vidi iz kabinke, ampak dotoka ni dovolj, na vrhu je pa po moje utopično razmišljat o kaki večji akumulaciji. Težko bi bilo z dovoljenji, draga bi bila izvedba in vzdrževanje, pa tudi ohranjanje kvalitete vode ne bi bil mačji kašelj. Nekaj takega na vrhu neke hladne alpske gore gre, tu je pa morje blizu in poleti precej zakuha, kar ob sončnem vremenu pomeni množico alg, ki sproti odmirajo in zasmrajajo vodo, da jeseni ni uporabna. Klasično čiščenje z komprimiranim zrakom tu po moje ni dovolj.
Potem pride na vrsti sneg. Ko je mrzlo je burja! Preblizu morja je, da bi bilo drugače in delat sneg v burji? Ravno tak problem ima Platak, ki je nižji, še manjši, pa vseeno vsak dobi kurjo polt, ko mora oddat tja ponudbo.
- žirafe ni šans!
- propelerci? Gre, a v takih pogojih je to žuljavo delo z majhnim izkupičkom.
- visokotlačni topovi? Super, a porabijo 8x več energije od propelercev. V teh pogojih morebiti le 3-4 krat več, a še vedno to pomeni megavate.
Menim, da bi rabili vsaj dva propelerca za vsak hektar, podobno visoki alpski hribi brez burje pa potrebujejo 1 top za 2-3 hektarje.
In brez umetnega snega nima smisla niti pomislit na kolikor toliko resnost ponudbe, ker nobena večja turistična agencija ne bo hotela sodelovat z hiteli v dolini, brez njih je pa brez veze začet. (Ravno to je razlog, da tak majhen center ne preživi.)
Brez zamire, ampak sanja se vam ne kak trd oreh je napravit ta hrib donosen!
Zdaj bo pa res dovolj nakladanja z moje strani, besedo prepuščam konstruktivcem.  |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| gregorSLO |
| Objavljeno: Pet Feb 19, 2016 10:17 pm Naslov sporočila: |
|
|
Smuča s sulicami
Pridružen/-a: Pet Sep 2011 9:04
Prispevkov: 4
|
Zasneževanje je po mojem potrebno samo od c postaje do max vmesne postaje trosede. Kot sem že napisal v dvajsetih letih je bil kanin vedno odprt 25. Dec, mogoče je v dvakrat delala troseda samo do polovice. Bi pa bilo ta problom skoraj nujno rešit da dobimo eno daljšo progo do c postaje ki bi konkurirala italijanom. Proga do c postaje je obratovala mogoče vsakev tri leta pa še to je bil od konca trosede do c postaje sneg že konec feb v močnem soncu obupen. Umetni bi bil verjetno kompaktnejši. Da bi spomladi obdržali kvalitetno smuko do c postaje bi aktiviral dolino ob stadorju desno od proge skripi od trisede do c postaje. Dolina je plazovita vendar idealna za pomladanske dni saj je manj izpostavljena soncu ter z veliko napihanega snega. Na podih je premajhna višinska razlika, kratke proge dobre samo za standarde sedemdesetih let. Nižje od 1.600 m pa nima smisla rinit. Naj ostanejo turnim smucarjem, poleg tega mislim da so podi v naturi 2000. Ni pa v naturi 2000 krnica. Tukaj bi bila lepa proga od sedla do recimo 1.800 m v krnici. Gondola je pa pomembna za poletno sezono. Tukaj bi se dalo narest najboljše bike parke za profije iz 2.200 in amaterje po cesti iz c postaje. Ribnik ki je videti iz gondole je zajetje HE Plužna. Mogoče bi se zasneževanje izšlo s črpalno hidroelektrarno, čeprav se potok gljun napaja iz istih virov kot boka to pomeni pozimi bolj malo vode  .[list=][/list][/i] |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| Vremenar |
| Objavljeno: Pet Feb 19, 2016 10:31 pm Naslov sporočila: |
|
|
Smuča brez pancarjev
Pridružen/-a: Čet Dec 2015 17:21
Prispevkov: 56
|
@ledenko
Napisal si, da imajo v Španiji smučišča s podobno klimo in nadmorsko višino. Verjetno delajo pozitivno, kar je dokaz, da bi tudi Kanin lahko delal pozitivno.
Imaš pa prav, da z astronomskimi vložki.
Moje mnenje glede številk pa je sledeče: nevem zakaj so tako pomembne! Ljudje, ki še vztrajajo v teh dolinah so pomembni, pa če dela smučišče izgubo ali ne. In bravo vsem, ki še vztrajajo. Sem odločno proti centrializaciji Slovenije.
Na Kanin me vežejo lepi spomini, ki jih ne morem kar tako pozabiti. Zato me tudi ne moti toliko ta 'zgrešena' investicija, vsaj po vaših številkah sodeč.
Kar se pa koristi snega na Kaninu tiče... To je en ogromen rezervoar vode, tako zaradi geološke zgradbe kot količine snega. In voda je vse bolj pomembna v našem življenju.
Sedaj pa kar pljuvajte vsi goreči nasprotniki Kanina! Me sploh ne briga .
Lp
_________________
Seize the day! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| ledenko |
| Objavljeno: Sob Feb 20, 2016 12:15 am Naslov sporočila: |
|
|
Mojster zasneževanja
Pridružen/-a: Pet Okt 2005 22:49
Prispevkov: 1948
|
| Vremenar je napisal/a: | @ledenko
Napisal si, da imajo v Španiji smučišča s podobno klimo in nadmorsko višino. Verjetno delajo pozitivno, kar je dokaz, da bi tudi Kanin lahko delal pozitivno.
|
Mislil sem mile povprečne temperature na podobni nadmorski višini in ne padavin ali vetra. Morda se kdo še spominja Siera Nevade in odpovedanega svetovnega prvenstva, ko začuda nibilo snega in ne temperatur, dva tedna prepozno ga je pa ruknilo 4 m?
Omenjena Španska smučišča so več desetkrat večja od Kanina in kot taka zanimiva agencijam, ter prepoznavna v svetu.
Sicer pa živeli tovariši! Glavno da imajo ljudje službe, pa tud če z izgubo a ne.  |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| skijat |
| Objavljeno: Sob Feb 20, 2016 12:27 am Naslov sporočila: |
|
|
Išče plažo na smučišču
Pridružen/-a: Pet Avg 2015 16:31
Prispevkov: 133
|
Ledenko - cajt bi že bil, da ljudem razložiš, da se umeten sneg ne dela samo kot nadomestilo naravnega. Ko najbolj sneži, topovi delajo. Razlog je v kompaktni zasnovi snega, ki omogoča da proga sploh zdrži hord , ki se vsujejo nanjo. Tudi če je 10 m naravnega snega, problema vzdržljivosti proge brez umetnega snega ne moremo rešiti. Kdor je užival kdaj v kuclih pod restavracijo razume, da taka proga ni primerna za Mađarskega smučarja. Se pa strinjam, da je na Kaninu umetno zsneževanje za par prog preprosto predrago . Zato pa poudarjam, da je na Italjanski strani to rešeno in ,da edino sodelovanje z njimi lahko Kaninu vrne živlenje.
Marko
Lege Skripov in Krnice je bistveo bolj vzhodna in neprimerljiva z Podi. Oba masiva še dodatno senčita proge. Zadnja leta je na višini 2000 m južno, kot na Portoroški plaži, sneg je dober le za hlajenje pira 
Glede ceste se ne bi ponavljal, razlaga zahteva nekoliko več časa in prostora.
Če bo konstruktivnim uspelo postaviti najdaljšo kabinko v Evropi in , da bo še vse skupaj funkcioniralo bom zelo vesel in priznal svojo napačno razmišljanje
Če ne bo tako, bo pač dolina brez smučišča in hodili bomo smučat v Mokrine, kar že zdaj počnemo. Bojim pa se, da bodo naši zanamci hodili v Mokrine le kelnarit. 
_________________
2017/18 42 dni |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| skijat |
| Objavljeno: Sob Feb 20, 2016 8:34 am Naslov sporočila: |
|
|
Išče plažo na smučišču
Pridružen/-a: Pet Avg 2015 16:31
Prispevkov: 133
|
Da ne bo narobe razumljeno. Kompaktne proge pri velikih količinah snega niso realne. Kar je za Kanin še en minus. Mogoče le na izpostavljenih mestih, pa se to je vprašljivo
_________________
2017/18 42 dni |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| junche |
| Objavljeno: Sob Feb 20, 2016 10:07 am Naslov sporočila: |
|
|
Fura slalom med smrekami
Pridružen/-a: Čet Feb 2009 22:06
Prispevkov: 509
|
| Po moje to ni tak problem, imaš celo gardo ljubiteljev "naravca". In določena smučišča so znana po tem. Problem pa je če sta samo dve progi. Tudi na smučiščih večjega ranga utrjujejo predvsem povezovalne proge. Če se ljudje vsaj malo porazgubijo se še vedno, da nasmučat na mehkih progah. Ampak za mini smučišča pa dvomim da se ta koncept še obnese. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| Charlie Uno |
| Objavljeno: Sob Feb 20, 2016 10:28 am Naslov sporočila: |
|
|
Sezuva pancarje na sedežnici
Pridružen/-a: Sob Nov 2008 18:09
Prispevkov: 327
|
Pred kakšnim desetletjem smo dvakrat novoletne praznike presmučali na "uradnih" 50 cm in 60 cm snega, kar je bilo pa dejansko videti takrat, pa bi se komaj polovici te vrednosti približalo.
Kolikor vem, so proge v tistih letih precej urejali in menim, da na progah ni več velikih skal, za smučanje preko katerih bi potrebovali meter ali dva snega. Levo od spodnje postaje trosede so naredili tudi progo Skripi III. Priznam pa, da po kopnem smučišču od takrat še nisem hodil.
Kraški izvir potoka Gljun, ki napaja akumulacijo hidroelektrarne pri vasi Plužna ima dokaj stalen pretok 1,1 kubičnega metra na sekundo, kar je kvečjemu en velikostni razred manj kot Soča pri Čezsoči (mislim da 6 do 10 m3/s ob "normalnih" pogojih in vremenu).
Verjetno pa res ni denarja za energijo, s katero bi pripeljali vodo na goro; za vsak kubični meter iz doline do D postaje bi potrebovali 5 kWh "čiste" energije (brez upoštevanja izgub ter izkoristkov).
Glede sedanje ceste pa, če se prav spomnim, je že buly kass-a zabolela glava, ko so jo speljali na progo ter jo uničili (vsaj tako sem ga razumel).
In še razmišljanje; zajetje in alge - če gre za vodo prvega kakovostnega razreda, kar po vsej verjetnosti tovrstna deževnica ali snežnica, ki se napaja predvsem s skalnatega terena, tudi je in torej nima organskih snovi, ki bi bila hranila, tudi alg ne bi smelo biti. Verjamem pa, da ledenko pozna veliko dejanskih situacij ter da to zna biti resen problem, ne razumem pa, da je na takšnih vodah potrebno uporabiti principe komunalnih čistilnih naprav. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| ledenko |
| Objavljeno: Sob Feb 20, 2016 5:12 pm Naslov sporočila: |
|
|
Mojster zasneževanja
Pridružen/-a: Pet Okt 2005 22:49
Prispevkov: 1948
|
Kraški izvir je poln hranil za alge, poleg tega bi znala biti nepremostljiva ovira koncesija elektrarni. Četudi bi šlo, je razdalja do prostora za akumulacijo na vrhu še vedno precejšna-draga.
Zbiranje meteornih vod je utopija!
Zmogljivost dotoka v akumulacijo bi morala znašat minimalno 10 l/s, bolje nad 15 l/s
Čiščenje akumulacije se izvaja kar z hladilnim sistemom. Po dnu bazena je napeljana alkaten cev, ki je navrtana na vsakih 1 m. V to cev z kompresorjem spustiš zrak in mehurčki po eni strani učinkovito mešajo vodo, da se hladi (če je zrak hladnejši od nje), obenem pa oksidirajo odpadke in preprečujejo zastajanje "greznice" na dnu.
Dobro obdelan naravni sneg se dobro sprime in je po 10-14 dneh povprečne frekvence smučarjev po strukturi praktično enak tehničnemu snegu. Slabe izkušnje z kuclji imate verjetno zaradi dejstva, da ste navadno smučali v pomladanskih dneh, ko vreme popusti in se napravijo velika zrna, ki se slabo sprimejo.
Ne vem kaka je dolžina trase od vrha do postaje C in sklepam na 5 km. To pomeni vsaj 25 ha proge, ali 35-50 dobrih propelerskih topov, ali najmanj 60.000 m3, še bolje več kot 100.000 m3 akumulacije. Kaj, če pride do potresa, ki je žal še ena nevšečnost tega prostora? Že ta proga je kratka in sistem zasneževanja, ki ne bi zajemal cele, bi bil še enkrat vstran vržen denar.
Cena učinkovitega sistema zasneževanja, ki bi bil namenjen funkciji in ne reklami, bi bila verjetno nekje med 4 in 7 mio evrov, lahko tudi več, če se kak stručko odloči za stebre in konzole za propelerce.
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| kotulc |
| Objavljeno: Sob Feb 20, 2016 5:37 pm Naslov sporočila: |
|
|
Pili dile po vsaki furi
Pridružen/-a: Ned Okt 2006 13:46
Prispevkov: 886
|
| Kakšna bi pa bila cena funiforja (verjetno edina izbira zaradi vetra) namesto obstoječe gondole? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| POZNAVALEC |
| Objavljeno: Sob Feb 20, 2016 6:55 pm Naslov sporočila: kaj je smiselno |
|
|
Smuča brez pancarjev
Pridružen/-a: Pet Jan 2016 21:10
Prispevkov: 17
|
Kot gradbenik in poslovnež menim da ti ljudje, ki so zadolženi za projekt Kanin na čelu z investitorji nimajo pojma kako se temu streže.
Stavbe se gradijo od spodaj navzgor in nikakor ne od zgoraj navzdol. Res pa je da, ko se gradi z proračunskem denarjem se pa pravila lahko spremenijo ,kajti za polnenje žepov posameznikov pa je običajno potrebno logiko in zdravo pamet dati na of . Na Kanini so se lotili na vrhu da je strošek vzdrževanja prevale dražji ker je dostop na goro težji in dražji ker gondola ne obratuje. Pa sploh potrebujemo prevalo ce nimamo dostopa iz Bovca ali morda saniramo naprave za ItaIjane ?
Toliko govora za en usrano kolo( ki so ga bedaki z ratrakom povozili sem videl kolo v živo in ni bil zvit enakomerno temveč je bil udarjen)ki sploh na smučišču ni pomemben.
Na koncu pa bodo BUTALCI iz Bovca in dr.d.o.o. ugotovili da je gondola za v kanto, in da si bodo dr. in BUTALCI nesli kolo v pisarno za okrasek. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| junche |
| Objavljeno: Sob Feb 20, 2016 8:08 pm Naslov sporočila: |
|
|
Fura slalom med smrekami
Pridružen/-a: Čet Feb 2009 22:06
Prispevkov: 509
|
| Koncesijo(oz vodno pravico) določa arso ne elektrarna, voda je zaenrat še naravni vir. Energent pa glede na to da je tam elektrarna ni problem. Bolje prodajat bližje kot viške transportirat po daljnovodu. Je pa gradnja jezer za zasneževanje dokaj velik projekt pri trenutnem budgetu. Za kanin nekaj miljonov ni rešitev. Tam 100+ pa mogoče. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
|
|
